OTROK Z MOTNJO POZORNOSTI IN HIPERAKTIVNOSTJO (ADHD)

Ali ima vaš otrok težave z vzdrževanjem pozornosti, hitro menjava aktivnosti, nenehno teka sem in tja in pogosto krši pravila? 

Navedeni vzorci vedenja so  značilni za motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD).  

V članku je predstavljeno kako uspešno regulirati simptome ADHD in z njimi živeti.  

Velikokrat je poleg ADHD prisotna še motnja senzornega procesiranja (SPD). Predstavljeno je tudi nekaj idej za raznolike senzorne izkušnje skozi aktivnosti in ideje za pomiritev.

OBVLADOVANJE SIMPTOMOV ADHD

Kaj je ADHD in kakšni so njegovi simptomi?

Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je kronična nevrobiološka motnja, ki vpliva na regulacijo ravni aktivnosti (hiperaktivnost), inhibicijo vedenja (impulzivnost) in lotevanje nalog (nepozornost). Velikokrat je diagnoza prvič postavljena  ob otrokovem vstopu v šolo, ko je potrebna prilagoditev na šolsko okolje in so obremenitve in zahteve  po samoobvladovanju večje, okviri norm socialnega vedenja pa ožji, kot jih je bil otrok do tedaj navajen. Motnja ADHD je pogosteje diagnosticirana pri dečkih, kot pri deklicah. Po ocenah strokovnjakov ima motnjo približno 8 do 10 % šoloobveznih  otrok.

Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo je zelo podobna motnji senzornega procesiranja (SPD), oziroma je lahko SPD spremljajoča motnja ADHD. Motnja SPD prevladuje pri 60% otrok, ki imajo ADHD. Razvojna motnja koordinacije je druga povezana motnja, ki prevladuje pri približno 50% otok z ADHD.

Simptomi in vzorci vedenja

  • težave z vzdrževanjem pozornosti
  • nemirnost
  • pomanjkanje vztrajnosti
  • težnja po hitri menjavi dejavnosti
  • preobilna gibalna dejavnost (nenehno tekanje sem in tja, vstajanje, menjavanje prostora)
  • čačkasta pisava, težave pri risarskih dejavnosti, pri barvanju, pri delu z zvezki,
  • nepazljivost
  • kršenje pravil
  • povečana agresivnost
  • pomanjkanje distance, zadržanosti v odnosu do sovrstnikov in odraslimi

Zdravljenje oziroma obvladovanje simptomov ADHD

Starši in učitelji pogosto doživljajo frustracijo in utrujenost po tem, ko so se ukvarjali z otrokom ali adolescentom, ki ima ADHD. Z ustrezno obravnavo se otroci z motnjo ADHD lahko naučijo uspešno regulirati simptome in z njimi živeti. Otroku lahko pomaga že pravilno prilagajanje postavitve otroške sobe ali učilnice, sprememba količine vizualnih dražljajev in uporaba metod za zmanjšanje hrupa med šolskim delom. Pomembno je, da ugotovimo kaj spodbuja otrokovo pozornost v učilnici in kaj odvrača.

Velikokrat zdravljenje zajema kombinacijo različnih terapevtskih pristopov in uporabe zdravil. Motnje ADHD ne moremo pozdraviti, lahko pa vplivamo na zmanjšanje in obvladovanje simptomov.

Slikovni urniki (prej/potem) lahko pomagajo otroku, da ostane na nalogi (npr. pri otrocih, ki rabijo opomnike za splošne rutine). Več o izdelavi slikovnega urnika bo na voljo v blogu SLIKOVNI URNIK.

Senzorni meni ponuja možnosti za pomiritev. Če otrok ni sposoben odločanja med več možnostmi ponudimo dve.

Otroci, ki imajo poleg ADHD še spremljajočo motnjo senzornega procesiranja (SPD) so lahko preveč občutljivi na senzorne vnose, so na njih neodzivni  ali pa iščejo specifične vnose. V nadaljevanju vam predstavljam nekaj idej za raznolike senzorne izkušnje skozi aktivnosti  in ideje za pomiritev.

PROPRIOCEPTIVNI VNOS: skakanje, potiskanje (premikanje stolov ali pohištva), vlečenje vrvi, sklece na steni ali sklece na stolu, dodajanje ustreznega obtežilnega materiala (blazina, nahrbtnik), aktivnosti z glino, uporaba obtežilne krogle, vodne aktivnosti, masaža, skakanje na trampolinu.

VESTIBULARNI VNOS: aktivnosti v liniji, kot so počasna hoja, potiskanje žogice v liniji, aktivnosti za gibanje (karte z gibi), točko za skakanje, igranje v naravi, trampolin, ples, sedenje na žogi za ravnotežje.

TAKTILNI VNOS: škatla z rižem, uporaba peskovnika, vodne mize, umetnost in modeliranje gline, materiali različnih tekstur,obtežilna blazina/predmet, igranje v naravi, knjige različnih tekstur, masaža, igra v peskovniku, risanje s prsti,  senzorne škatle, kad z mehurčki, gnetenje testa, kinestetični pesek.

SLUŠNI DRAŽLJAJI: petje, uporaba glasbil, igranje na inštrument, poslušanje glasbe, uporaba slušalk, poslušanje zvokov v naravi. 

OLFAKTORNO ZAZNAVANJE: aktivnosti v kuhinji, peka, prepoznavanje vonja, masaža z dišečimi olji.

GUSTATORNO ZAZNAVANJE: aktivnosti v kuhinji, prepoznavanje različnih okusov.

VIDNI DRAŽLJAJI: pihanje vodnih mehurčkov, akvarij, zmanjšanje svetlobe, igre s svetilko, gledanje peščenega časovnika, igranje z vodo, igranje v naravi, slikanje z barvami, senzorne knjige, senzorne škatle.

V pozitivnem smislu se spremeni vedenje hiperaktivnih otrok, če se za kratek čas izključijo vidni dražljajski viri. Šele tako izkusijo, da lahko uporabijo kot vir informacij tudi druga čutila.

Viri in literatura

Chu S  (2003). Occupational therapy for children with Attention Deficit Hyperactivity Disorder: a survey on the level of involvement and training needs of therapists. British Journal of Occupational Therapy 66(5): 209−218.

Chu S, Reynolds F (2007). Occupational therapy for children with Attention Deficit Hyperactivity Disorder (ADHD), Part 1: a Delineation Model of Practice. British Journal of Occupational Therapy 70(9): 372-383.

Luborsky B (2017). Helping children with attentional challenges in a montessori classroom: The Role of the Occupational Therapist. Columbia: The NAMTA Journal.                 Dostopno na: https://files.eric.ed.gov/fulltext/EJ1144540.pdf  <30.12.2023>.

Špela Hribar